V prvem odstavku 82. člena OZ je postavljeno pravilo pri razlagi pogodb – njihova določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Takšna uporaba (razlaga) pogodb pomeni uporabo avtonomnega (pogodbenega) prava. Šele uporaba pravila iz drugega odstavka 82. člena, ki omogoča iskanje skupnega namena pogodbenikov tudi zunaj pomena uporabljenih izrazov, lahko upravičuje ugotavljanje dejanskega stanja (na primer resnične skupne volje pogodbenikov). Vendar pravilo drugega odstavka pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je pri iskanju pomena spornega zapisnika uporabljalo materialno (pogodbeno) pravo. Iz tega sledi, da se je odločilo uporabiti (razložiti) določbo spornega zapisnika tako, kot se glasi. S takšno razlago pomena pogodbenih določb, katerih vsebina je bila ugotovljena na prvi stopnji, pritožbeno sodišče ni poseglo v dejansko stanje. S takšnim ravnanjem tožena stranka tudi ni bila prikrajšana za pravico do izjave v postopku. Pravno stališče pritožbenega sodišča za toženo stranko ne more predstavljati presenečenja.
↧