Tožnik v tožbi sam priznava, da ni ravnal skladno s SRS 4.21 oziroma 4.6. Zakaj tega ni storil, zadovoljivo ne pojasni. Prav tako ni dokazal, da znaša vrednost poškodovanih lesenih delov 9.564.987,00 SIT. Listine, iz katere bi bilo razvidno, na koliko so ugotovljene poškodbe ovrednotene, oziroma kolikšna je vrednost iz rulet pobrane opreme, ni predložil. Glede na povedano že ob uporabi 3. odstavka 11. člena ZDDPO-1 spornih odhodkov ni bilo mogoče priznati. Zato ugotavljanje, ali so bili ti odhodki potrebni za pridobitev prihodkov v smislu 20. člena ZDDPO-1, niti ni več relevantno.
↧