Ker tožnik sporazuma o pobotu terjatev ni podpisal, tožena stranka ni imela nobene pravne, niti zakonske podlage, da bi stroške nastanitve, ki jih je sicer plačala za tožnika v času bivanja v samskem domu, lahko pobotala s tožnikovo terjatvijo iz naslova regresa. Po določbi prvega odstavka 131. člena ZDR je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Tožena stranka tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, zato je zahtevek tožnika iz naslova regresov utemeljen. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožnik pa ni podal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec lahko karkoli pobotal. Tožena stranka lahko zoper tožnika svojo terjatev uveljavlja s civilno tožbo.
↧