Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Upravičeni predlagatelj je kot oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe (subjekta vpisa) lahko predlagal začetek postopka izbrisa (prvi odstavek 433. člena ZFPPIPP). Predlagatelj je torej lahko uveljavljal svoje procesno upravičenje le iz izbrisnega razloga, ker je subjekt vpisa posloval na naslovu, za katerega ni imel dovoljenja lastnika objekta.
Predlagatelj je svoje procesno upravičenje imel ob vložitvi predloga za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra do trenutka, ko je registrsko sodišče s sklepom Srg 2018/27501 z dne 11. 7. 2018 pri subjektu vpisa izdalo sklep o vpisu spremembe poslovnega naslova. Predlagatelj od navedenega trenutka dalje procesnega upravičenja ne more zadržati, ne glede na dejstvo, da je subjekt vpisa res po izteku ugovornega roka spremenil svoj poslovni naslov.
Predlagatelj namreč nima procesne legitimacije vplivati na začetek postopka izbrisa subjekta vpisa na podlagi drugega izbrisnega razloga, ampak mu zakon to upravičenje daje le za vložitev predloga, da domnevno obstaja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka v zvezi z 2. točko prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
↧
VSL Sklep IV Cpg 812/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
↧
VSL Sodba II Cp 2407/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, njegova pasivnost pomeni priznanje tožničinih dejanskih navedb. Sodišče prve stopnje je zato kot podlago zamudne sodbe upoštevalo takšno dejansko stanje, kot je bilo zatrjevano v tožbi. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).
↧
↧
VSL Sodba in sklep II Cp 1629/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Nadomestilo, ki ga je Vrhovno sodišče ocenilo kot primernega za kabelsko retransmisijo glasbenih del, zajema vsa glasbena dela, ki jih je tožeča stranka upravičena upravljati, to je glasbo v njeni čisti obliki in predobstoječo glasbo, ki se predvajata v radijskih in televizijskih programih. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celoto (0,198 EUR), lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v televizijskih programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja zgolj v radijskih programih.
↧
VSL Sodba I Cpg 922/2017 - Višje sodišče v Ljubljani
Višje sodišče ugotavlja, da to, ali je bila pogodba avtomatično razvezana na podlagi zakona ali je bila razdrta z izjavo prodajalca, v tej zadevi niti ni bistveno. Ne glede na četrti odstavek 525. člena OZ, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, iz procesnega gradiva izhaja, da je tožena stranka, kar ni pritožbeno sporno, od pogodbe odstopila, tožeča stranka temu ni nasprotovala, po poteku dodatnega izpolnitvenega roka pa je bila pogodba s 6. 3. 2011 razvezana. Le izjemoma, kadar bi vse izpolnitve sestavljale celoto in bi neizpolnitev dela pogodbe povzročila, da celotna pogodba izgubi pomen, bi lahko tožena stranka na podlagi neplačila dela kupnine utemeljeno uveljavljala, da je odstopila od celotne pogodbe z učinkom za nazaj. Da bi neplačilo kupnine v tej zadevi v bistvenem onemogočilo uresničitev pogodbenega interesa tožene stranke, zato po stališču višjega sodišča ni mogoče zaključiti, saj avtomatskega retroaktivnega učinka razveze pogodbe pri dlje časa trajajočih pogodbenih obveznostih ni.
↧
VSL Sodba in sklep II Cpg 470/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Tožeča stranka lahko tožbo umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik (prim. drugi odstavek 188. člena ZPP).
Ker predmet pogodbe v konkretnem primeru ni obstajal, je tako tudi pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je ustna pogodba med pravdnima strankama nična in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti tisto za kar je na njen račun obogatena (35. člen v zvezi s prvim odstavkom 87. člena Obligacijskega zakonika). Posledično je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
↧
↧
VSL Sklep II Cp 2401/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Objektivna odgovornost države za posledice obveznega cepljenja temelji na posebnih predpisih o varstvu pred nalezljivimi boleznimi. Gre za dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Narave odgovornosti ne spreminja dejstvo, da je cepljenje proti steklini indicirano šele, ko obstaja nevarnost okužbe s steklino, kakor tudi ne dejstvo, da se z njim preprečuje potencialno smrtno nevarna bolezen. Obvezno cepljenje proti steklini namreč ni predpisano le zaradi zaščite posameznika, temveč tudi zaradi preprečevanja širjenja bolezni, torej zaradi varstva splošnega interesa. Ravno zaradi tega interesa ob podani indikaciji odločitev za cepljenje ni prepuščena volji posameznika.
Zdravstvene težave bodisi cepljenih bodisi necepljenih posameznikov imajo lahko zelo različne vzroke, ki jih vedno ni mogoče odkriti. Stališče, da mora biti za uspeh ugovora vzročne zveze zanesljivo ugotovljen alternativni vzrok tožničinih težav, bi se zato utegnilo izkazati za prestrogo, saj bi lahko toženo stranko spravilo v dokazno stisko in ji že vnaprej onemogočilo uspeh njenega ugovora. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko je odkritje takšnega vzroka v veliki meri odvisno od sodelovanja nasprotne stranke.
Stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
↧
VSRS Sklep I R 37/2019 - Vrhovno sodišče
Ni primerno, da bi v postopku, v katerem je stranka bližnji sorodnik (soprog) sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, odločali sodniki izvršilnega oddelka istega sodišča.
↧
VSL Sklep IV Cpg 86/2019 - Višje sodišče v Ljubljani
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče v sklepu IV Cpg 455/2018 z dne 18. 7. 2018 ugotovilo, da je bil pri odločanju o predlogu predlagatelja za vpis izključitve ustanovitelja A. A. iz subjekta vpisa vzpostavljen kontradiktorni postopek po 31. členu ZSReg že v postopku pred registrskim sodiščem, da se je A. A. kot udeleženec postopka opredelil do predloga predlagatelja, da pa v pritožbenem postopku ni odgovoril na pritožbo ter se ni izjasnil o vsebini pritožbenih razlogov. A. A. je torej imel možnost opredeliti se do pritožbenih navedb predlagatelja v navedenem postopku, vendar te možnosti ni izkoristil.
↧
UPRS Sodba III U 169/2017-13 - Upravno sodišče
Tožnik ima vse od izgradnje občinske povezovalne ceste v obrtni coni možnost (tudi obveznost glede na izdana soglasja prvostopenjskega organa), da objekt priključi na to cesto ter nato preko nje dostopa na regionalno cesto, kar pomeni, da nadaljnja uporaba ali celo rekonstrukcija začasnega neposrednega priključka na regionalno cesto, kot je to predlagal v svoji vlogi, ni utemeljena in je tožena stranka zato njegovo zahtevo tudi pravilno zavrnila.
↧
↧
UPRS Sklep I U 2527/2018-5 - Upravno sodišče
Po presoji sodišča sta v predlogu tudi obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu, torej, da je predlagani obseg nujno potreben, način izvršitve pa je za ponudnika najmanj obremenjujoč in ima najmanj stranskih učinkov. Tudi temu nasprotna stranka ne ugovarja. Ukrep pa po oceni sodišča tudi ni nesorazmeren glede na 107 a. člen ZIS in ob upoštevanju zgolj le nujno potrebnega obsega omejitve.
↧
VSRS Sklep II Ips 206/2018 - Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru gre za subjektivno in objektivno kumulacijo zahtevkov. Tožnica je namreč s tožbo zoper tri tožence (ki niso nujni enotni sosporniki) uveljavljala več nedenarnih zahtevkov - vrnitev v posest, odstranitev objektov in prepoved nadaljnjih posegov v več različnih nepremičnin. V tožbi je navedla eno (nediferencirano) vrednost spornega predmeta. Pri nediferencirano navedeni vrednosti spornega predmeta se ne ve, v katerem delu, na katero nepremičnino in na katerega toženca se navedena vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
↧
UPRS Sodba I U 2048/2017-7 - Upravno sodišče
Ker 16. točka 102. člena navedene uredbe in 13. točka 14. poglavja javnega razpisa, ki jih je organ citiral, določata, da se morajo računi in druga dokazila glasiti na upravičenca, je tudi po presoji sodišča organ mogel in moral zaključiti, da je tožnikov zahtevek v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici sredstev (četrti odstavek 56. člena ZKme-1) in tožnikov zahtevek z odločbo zavrniti.
↧
VSL Sodba II Cpg 34/2019 - Višje sodišče v Ljubljani
Dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.
↧
↧
VSRS Sklep II DoR 106/2019 - Vrhovno sodišče
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).
↧
VSRS Sklep II DoR 163/2019 - Vrhovno sodišče
Ali so vsebinski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke (drugi odstavek 367a. člena ZPP). Njegove obvezne sestavine določa zakon (četrti odstavek 367b. člena ZPP). Formalne zahteve so stroge in tem predlagatelj ni zadostil, saj ni postavil izrecnega pravnega vprašanja, glede katerega naj se revizija dopusti, prav tako pa ni natančno in konkretno navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje glede na ponujeno trditveno podlago napačno uporabilo. Toženec sicer omenja pravilo iz 265. člena ZFPPIPP, ampak v resnici ne kot očitek, ki bi lahko ustrezal revizijskemu razlogu, marveč bolj kot izhodiščno trditveno zasnovo, kakršna sodi v procesne vloge, naslovljene na sodišče prve stopnje. Iz ponujenega gradiva pa ne izhaja, da bi doslejšnja trditvena podlaga od sodišča sploh terjala presojo v luči 265. člena ZFPPIPP. Tožnik namreč predlogu za dopustitev revizije ni priložil ravno 4. strani sodbe sodišča prve stopnje, kjer so povzete njegove tožbene trditve po spremenjeni tožbi.
↧
UPRS Sodba I U 1707/2017-28 - Upravno sodišče
Obrazložitev izpodbijane odločbe po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine, ki so bili podlaga za odreditev sanitarne sečnje na predmetni parceli.
↧
VSRS Sklep II DoR 374/2018 - Vrhovno sodišče
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
↧
↧
VSL sklep Cst 642/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Pritožnica ni mogla vložiti ugovora iz 364. člena ZFPPIPP, saj za kaj takega v času izdelave načrta ni bilo nobenih razlogov. To pa ne pomeni, da le-teh ni v času odločanja o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ki temelji na končnem načrtu z dne 16.8.2017. Ker predstavlja sklep sodišča o razdelitvi (prvo) sodno odločitev, zoper katero je (prvič) mogoče uveljavljati procesne kršitve oziroma kršitve materialnega prava, upnici ni mogoče omejiti pravice do pritožbe zaradi tega, ker ni vložila ugovora iz 364. člena ZFPPIPP.
↧
VSRS Sklep I R 39/2019 - Vrhovno sodišče
Namen 67. člena ZPP ni omogočiti stranki doseči prenos svoje zadeve v odločanje drugemu sodišču zgolj zato, ker stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim že teče postopek in ki postopa povsem zakonito, ni odločilo skladno z njenimi pričakovanji. To bi namreč nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, pač pa tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave RS, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih - tako imenovan naravni sodnik. Prav tako nič od očitanega ne more biti podvrženo preizkusu pravilnosti v postopku za delegacijo pristojnosti.
↧
VSRS Sklep I R 49/2019 - Vrhovno sodišče
Okoliščine, ki jih v svojem predlogu navaja prva toženka, niso takšne, da bi utemeljevale dvom o nepristranskosti vseh sodnikov. Očitki so povezani z domnevno pristranskim ravnanjem ene sodnice oz. z nezadovoljstvom stranke z izidom drugega postopka pred istim sodiščem.
↧