Vrhovno sodišče ocenjuje, da glede na spremenjene določbe ZKZ in sprejeto načelno pravno mnenje v primeru kršitve prisilnih določb ZKZ ni mogoče na načelni ravni izključiti zahtevkov za ugotovitev ničnosti pogodbe. Seveda pa bo odločitev o utemeljenosti zahtevka za ugotovitev ničnosti vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera.
V obravnavanem primeru je tožnica podala ponudbo za prodajo celotnega kmetijskega posestva z navedbo, da se posestvo prodaja izključno v celoti, obremenjeno s služnostno pravico dosmrtnega stanovanja. Tudi prodajna cena v ponudbi je bila določena glede na takšne pogoje prodaje. To ponudbo so sprejeli tožnica in druga dva toženca, kar pomeni, da sta bili sklenjeni dve kupoprodajni pogodbi pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V obravnavanem primeru so bila v ponudbi poleg kmetijskih zemljišč tudi stavbna zemljišča, za veljavnost prodaje teh zemljišč pa ni potrebno soglasje upravne enote. Pravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da pogodba za prodajo stavbnih zemljišč še ni začela učinkovati. Prvi dve toženki sta namreč še pred pravnomočnostjo odločbe o odobritvi pravnega posla za kmetijska zemljišča, drugima dvema tožencema izstavili zemljiškoknjižno dovolilo za prepis lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, druga dva toženca pa sta se na podlagi tega dovolila tudi že vknjižila kot lastnika v zemljiški knjigi. S takšnim ravnanjem so toženci tožnici v primeru odobritve s strani upravne enote onemogočili realizacijo že sklenjene prodajne pogodbe za celotno kmetijsko posestvo. Toženci so s tem prekršili določbe ZKZ o predkupni pravici, zaradi česar je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev, da je pogodba nična (86. člena OZ).
↧