Določbe 5. člena ZPIZ-1, ki opredeljujejo pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon, hkrati pomenijo, da mora biti zavarovancu po izpolnitvi pogojev in prenehanju zavarovanja pokojnina odmerjena v zakonskih okvirjih čimbolj realno v odvisnosti od njegove plače in obračunanih oziroma vplačanih prispevkov.
Sodišče je utemeljeno dopustilo dokazovanje višine tožnikovih plač v spornem obdobju s primerjavo plač tožnikovega sodelavca, ki je pri istem delodajalcu in v okviru iste vojne pošte delal na enakem delovnem mestu, kot tožnik. Tako ugotovljena višina tožnikovih plač, upoštevaje valorizacijske količnike, ki jih tožena stranka tudi sicer uporablja, gotovo pomeni mnogo realnejše podatke za ugotovitev tožnikove najugodnejše pokojninske osnove in višine starostne pokojnine od evidentno pomanjkljivih podatkov toženkine matične evidence, ob katerih je lahko tožena stranka tožniku odmerila pokojnino zgolj od najnižje pokojninske osnove.
↧