Zakonodajalec ni postavil kakršnekoli hierarhije med kriteriji iz 29. člena ZSS, vendar je glede na naravo upravne in javno-pravne stvari, kadar gre na primer za strokovne odločitve tehnične ali pravno-politične narave, ali gre za odločitve na področju ekonomske in kulturne politike, sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in se ne spušča v strogo presojo uporabe v zakonu postavljenih materialnih kriterijev, ampak uporablja test tako imenovane očitne (ne)razumnosti.
Tudi v predmetni zadevi gre pri oceni sodniške službe za določeno polje proste presoje, kateremu od zakonskih kriterijev bo glede na aktualne potrebe v sodstvu dala večjo težo. Gre namreč za strokovno ocenjevanje sodniškega dela. To pa ne pomeni, da je ocenjevanje lahko arbitrarno, saj toženo stranko vežejo smiselna uporaba določil ZUP in splošna pravna načela; v takšnih zadevah zato pride v obzir zlasti omenjeni standard presoje, da argumentacija tožene stranke ni očitno nerazumna.
Kumulativno morajo biti izpolnjeni vsi kriteriji iz 1. odstavka 29. člena ZSS na vsaj minimalno zahtevanem nivoju, če naj se ocena sodniške službe ne glasi, kot določa 1. točka 32. člena ZSS (ne ustreza sodniški službi).
↧