Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost sta na revidentu.
Ker je v tej zadevi predmet spora oblika vračila podržavljenega premoženja, revident ga zahteva v naravi, višine v denarju priznane odškodnine pa ne izpodbija, to pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pravica, izražena v denarni vrednosti, navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker ni opredelil pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, revident ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Brez opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve pa tudi ni mogoče preizkusiti zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj tako ni mogoča presoja primerljivosti med obravnavano zadevo in sodno prakso, od katere naj bi po revidentovih trditvah izpodbijana odločitev odstopala.
↧