Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident v obravnavani zadevi pri opredelitvi prvega vprašanja (pravilnost določitve revidentke za OPTM in pravilnost naložitve izpodbijanega cenovnega ukrepa) in tretjega vprašanja (skladnost izpodbijanega cenovnega ukrepa s tretjim odstavkom 120. člena ZEKom) ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe (ki je sicer predmet vsebinske presoje dovoljene revizije) samo po sebi ne more biti pomembno pravno vprašanje kot razlog za dovoljenost revizije.
Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje razlage sedmega odstavka 120. člena ZEKom glede tega, ali mora Agencija obvezno upoštevati Skupna stališča ERG in ta predstavljajo zavezujoč pravni akt, ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. V sedmem odstavku 19. člena ZEKom je namreč izrecno predvideno, da je Agencija dolžna upoštevati priporočila Evropske komisije (in smiselno enako tudi skupna stališča ERG, ki predstavljajo usklajena evropska priporočila pri regulaciji upoštevnih trgov), čeprav niso pravno zavezujoča.
↧