Dejanje na škodo zasebnega tožilca, kot je opisano v obtožbi, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1.
↧
VSM Sodba II Kp 15254/2018 - Višje sodišče v Mariboru
↧
VSM Sklep I Kr 47245/2017 - Višje sodišče v Mariboru
Dejstvo, da je obdolžena zaposlena na sodišču, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred istim sodiščem, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.
↧
↧
VSL Sodba I Cpg 889/2017 - Višje sodišče v Ljubljani
Odgovornost etažnih lastnikov iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije ni nerazdelna. Upravičenec iz garancije je tisti, ki je dejansko prejel znesek, do katerega sicer naj ne bi bil upravičen. Gre torej za enotne sospornike, ki pa niso nujni sosporniki.
↧
VSL sklep Cst 516/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.
↧
VSL Sodba I Cpg 222/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je nadalje ugotovilo, da je vse napake, ki jih je tožena stranka grajala, tožeča stranka odpravila. Slednja ugotovitev sodišča je za predmetno zadevo bistvena, saj je sodišče ugotovilo, da so napake oz. okvare stroja res obstajale, so bile grajane in pa tudi odpravljene. Sodišče je nadalje v izpodbijani sodbi glede grajanja napak obrazložilo le, da bi morala tožena stranka v primeru obstoja še kakšne druge napake, ki ni bila odpravljena s strani tožeče stranke, uporabiti možnosti, ki jih dajejo pravila o jamčevanju za napake. S tem sodišče prve stopnje ni zanikalo obstoja napak na stroju po nadgradnji in ni zanikalo do da grajanja napak s strani tožene stranke ni prišlo, ampak materialnopravno pravilno opozorilo toženo stranko, da bi morala v primeru, da so obstajale še kakšne napake, ki je tožeča stranka ni želela odpraviti, uporabiti določbe o jamčevanju za napake skladno s 633. členom in nadaljnjimi OZ.
↧
↧
VSL Sklep II Cpg 569/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče prve stopnje je upoštevaje, da iz priloge 1 ZST-1 izhaja, da znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 2.500,00 EUR 60,00 EUR (16. člen ZST-1), pravilno odmerilo sodno takso za napoved pritožbe zoper sodbo. Zato tožena stranka zgolj s pavšalnimi pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ne more biti uspešna.
↧
VSL Sklep II Ip 3028/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči dolžnikovo izpolnitev. Zakon daje torej možnost upniku, da se prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve (nenadomestne ali nadomestne obveznosti), ali pa bo dolžnika poskušal prisiliti k izpolnitvi še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še z izterjavo) sodnih penalov. O upnikovi zahtevi, da naj se dolžniku naložijo sodni penali, odloča sodišče v izvršilnem postopku. Upnik pa lahko zahteva plačilo sodnih penalov le do vložitve predloga za izvršbo (tretji in četrti odstavek 212. člena ZIZ).
Upnik zasleduje izključno cilj, da bi dolžnika prisilil k izpolnitvi še preostale nedenarne obveznosti, ki je ne more izpolniti nihče drug (gre torej za nenadomestno nedenarno obveznost), kar je pravno dopustno prizadevanje, saj dolžnik še vedno ni v celoti izpolnil svoje nedenarne obveznosti po pravnomočni sodni odločbi.
Začetek postopka zaradi insolventnosti učinkuje (ima pravne posledice) samo za denarne terjatve in tiste nedenarne terjatve, pri katerih je mogoča pretvorba v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. V konkretnem primeru pa ima upnik do dolžnika nedenarno terjatev, ki jo lahko izpolni le dolžnik, saj takšne nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku in ni možna njena pretvorba v denarno terjatev, kar posledično pomeni, da je tudi izvršba takšne terjatve dopustna. Sodni penali so v tem primeru strošek stečajnega postopka.
V postopku določitve sodnih penalov velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati, pri čemer je postopek določitve sodnih penalov namenjen določitvi dodatnega roka za izpolnitev nedenarne terjatve, ki je bila že ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.
↧
VSL Sklep IV Cpg 819/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
↧
VSL Sklep Cst 657/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Dolžnik je z ugovorom proti odpustu obveznosti, vloženim 8. 10. 2018, uveljavljal popolnoma enake okoliščine kot v ugovoru, vloženem dne 28. 6. 2018, le da je predlagal skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti. Možnost skrajšanja na dve leti, pa je prvostopenjsko sodišče že presojalo v sklepu z dne 24. 8. 2018.
Pritrditi je sicer pritožniku, da je mogoče ugovor proti odpustu obveznosti vložiti večkrat, vendar le, če se med preizkusnim obdobjem okoliščine, ki jih je skladno s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP sodišče upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja, spremenijo, novo nastale okoliščine pa bi lahko vplivale na določitev preizkusnega obdobja, če bi tedaj obstajale.
↧
↧
VSRS Sklep II Ips 51/2019 - Vrhovno sodišče
Očitno je, da rešitev, kakršna je vsebovana v izpodbijanih odločbah, posega ne le v človekove pravice nasprotnega udeleženca, marveč tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka. Vsebina te rešitve namreč je, da se v zavod namešča nasilna, nemirna in lahko razdražljiva oseba, ki je že poskusila zadaviti drugega varovanca. Ker je zavod prenatrpan in kadrovsko podhranjen, ta nima druge možnosti, kakor da takšno osebo namesti v jedilnico z dnevnim prostorom, kjer je vrh tega že nameščena postelja druge varovanke.
Odločitev sodišča ne sme biti takšna, da bi na ustavno nedopusten način posegala v kakšno človekovo pravico. Veljati mora ravno nasprotno: sodniško pravo mora uresničevati človekove pravice.
V obravnavani zadevi izpodbijana rešitev, ki sledi stališčem dosedanje sodne prakse ne samo ne ščiti človekovih pravic, marveč jih resno ogroža. Ta nevzdržnost zato v konkretni zadevi terja odstop od dosedanje sodne prakse in iskanje rešitve za zapolnitev izvedbene pravne praznine v tem delu pravnega reda. Doslej je bilo namreč rečeno, da mora problem prezasedenosti rešiti izvršilna veja oblasti. To sicer še vedno drži, a ker tega doslej še ni storila, se mora sodna veja oblasti (vsaj v primeru, kakršen je obravnavani) na to ustrezno odzvati.
↧
VSL Sodba II Cpg 717/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
ZPSPP v 19. členu ureja pravno razmerje med lastnikom poslovnega prostora in najemnikom le-tega ter ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb - v konkretnem primeru do upravnika (tožeče stranke). Ker ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do upravnika, upravnik nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika, zato navedenega določila ni mogoče uporabiti za utemeljitev aktivne legitimacije upravnika zahtevati plačilo stroškov obratovanja in upravljanja od najemnika.
↧
VSL Sklep IV Cpg 533/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Subjekt vpisa, katerega izbris iz sodnega registra brez likvidacije predlaga pritožnica, je imel pravni naslov za poslovanje na naslovu, ki je kot njegov poslovni naslov vpisan v sodni register. Iz navedenega izhaja, da ne gre za obstoj zakonske domneve iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ko subjektu vpisa predlagateljica ne bi (kdaj v preteklosti) dala dovoljenja za poslovanje na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnica je in posledično tudi ne gre za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. S predlogom za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zato tudi iz tega razloga pritožnica ne more uspeti. Ni namreč relevantno, da je po trditvah pritožnice svoje dovoljenje subjektu vpisa za poslovanje v poslovnih prostorih last predlagateljice, le-ta kasneje preklicala.
↧
VSK Sklep I Kp 16371/2019 - Višje sodišče v Kopru
Pritožnica nima prav, ko trdi, da ji njeno zdravstveno stanje onemogoča podaljšanje pripora. Okoliščina, ki jo obdolženka izpostavlja v pritožbi, da je bila od 2. 4. 2019 do 4. 4. 2019 hospitalizirana, nima takšne teže, da bi terjala drugačno odločitev od sprejete. Če bo namreč ponovno potrebno bolnišnično zdravljenje, bo obdolženki le to omogočeno, kot ji je bilo v tem primeru.
Po določilu šestega odstavka 202. člena ZKP mora senat okrožnega sodišča, ki odloča o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, odločiti o pritožbi v oseminštiridesetih urah. Zakon ne določa, kdaj začne teči ta rok, vendar pa je logično, da se ta rok računa od predložitve pritožbe senatu okrožnega sodišča, saj rok za odločitev senata ne more začeti teči prej, kot ima senat dejansko možnost odločitve.pripor
↧
↧
VSL Sklep Cst 78/2019 - Višje sodišče v Ljubljani
Pritožnica v pritožbi navaja le, da sodne takse ni zmožna plačati glede na odhodke, ki jih imata skupaj z možem, pri tem pa ne pojasni, kateri so ti odhodki niti kako bi to vplivalo na odločitev sodišča.
↧
VSL Sodba IV Cp 365/2019 - Višje sodišče v Ljubljani
Tudi če je tožnik res kdaj prinesel kaj denarja in tudi če je res kaj delal doma, to še ne pomeni, da je izpolnjeval preživninsko obveznost do svojega sina. Izpolnjevati bi jo namreč moral v celoti.
↧
VSL Sklep Cst 44/2019 - Višje sodišče v Ljubljani
Po določilo druge alineje 3. točke drugega odstavka 52. člena ZFPPIPP je v primeru, če dolžnik v Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, za odločitev o začetku postopka zaradi insolventnosti pristojno tisto sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika. Ob uvedbi tega postopka je dolžnik v Sloveniji imel tako premično kot nepremično premoženje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Torej je bilo Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno za odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Ne glede na to, da se je dolžnik po uvedbi postopka osebnega stečaja vsega svojega premoženja znebil, pa prvostopenjsko sodišče na podlagi določila 89. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ostaja pristojno za izvedbo predmetnega postopka. Po tem določilu so namreč za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. V pravdnem postopku je to z vložitvijo tožbe, v stečajnem pa z uvedbo postopka osebnega stečaja.
Po določilu prvega odstavka 101. člena ZFPPIPP daje sodnik, ki vodi postopek, upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna. Če že upravitelj sam ni zaznal, da dolžnik odsvaja premoženje, bi ga moralo na to opozoriti sodišče. Upravitelj pa bi nato lahko upnikom dal pobudo, naj predlagajo ustrezne ukrepe za zaščito dolžnikovega premoženja.
Skladno z določilom prvega odstavka 240. člena ZFPPIPP je le upnik tisti, ki lahko predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Sodišče take začasne odredbe po uradni dolžnosti samo ne sme izdati.
↧
VSL Sklep VII Kp 16546/2017 - Višje sodišče v Ljubljani
Izraza obdelovanje osebnih podatkov, kot je konkretizirano v obravnavani zadevi, ni moč vezati na razlago kot jo ponuja ZVOP-1 v 3. točki 6. člena. Nekaj fotografij oškodovanke, posnetih v času partnerske zveze in le za lastno uporabo obdolženca, še ni mogoče šteti za zbirko podatkov v smislu 5. točke 6. člena ZVOP-1. Očitka, da je obdolženec intimne fotografije oškodovanke natisnil, izobesil na oglasno desko oziroma nalepil na vhodna vrata stanovanjskega bloka in vstavil v poštne nabiralnike, tako ni mogoče šteti za obdelavo osebnih podatkov v smislu četrtega odstavka 143. člena KZ-1. Ravno zaradi primerov kot je obravnavani, t.i. maščevalne pornografije, je zakonodajalec v šestem odstavku 143. člena KZ-1E dodal inkriminacijo dejanja, ki ga stori, kdor javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve.
↧
↧
VSL Sodba II Kp 13892/2015 - Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče opravi presojo o tem, ali je obtoženec z opisanim ravnanjem storil eno ali več kaznivih dejanj ob upoštevanju razmerij konsumpcije, specialnosti, subsidiarnosti ali inkluzije.
V kolikor sodišče pri izreku enotne kazni upošteva tudi olajševalne okoliščine, mora v skladu z določilom 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 (da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni), obtožencu seštevek posameznih kazni znižati za več kot en mesec.
↧
VSL Sodba II Cp 26/2019 - Višje sodišče v Ljubljani
Intenzivnost primarnega strahu tožnice zaradi izrečene grožnje je bila v obravnavanem primeru večja zaradi predhodnega ravnanja toženca proti drugemu, saj tožnica ni bila prepričana, da toženec izrečene grožnje ne bo uresničil. To pa ne pomeni, da je tožnici nastala škoda v posledici toženčevega ravnanja proti drugemu.
↧
VSL Sodba II Cp 2482/2018 - Višje sodišče v Ljubljani
Tudi subjektivno dojemanje zmote je vezano na skrbnost ravnanja v pravnem prometu, toženca pa tudi nista navedla posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi mogla razumeti pogodbenih pravnih pravil ob sklenitvi pogodbe oziroma vsaj potem, ko sta prejela pojasnila od notarke in pooblaščenca tožnikov.
↧